Namen projekta je preveriti učinkovitost slovenskega sistema kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic.
Cilji projekta so:
1. Pripraviti pregled obstoječega stanja na področju kolektivnega upravljanja pravic v Republiki Sloveniji, vključno s
• pravno in ekonomsko analizo obstoječega stanja, ki bo, med drugim, vključevala tudi analizo prihodkov in odhodkov vsake posamezne kolektivne organizacije,
• pregledom različnih možnosti kolektivnega upravljanja (obvezno, razširjeno, individualno),
• pregledom namenskih skladov: pregled ureditve v Sloveniji in v nekaterih drugih državah članicah EU in možne rešitve za Slovenijo glede na sredstva, ki ostajajo (npr. določitev novih virov sredstev; določitev namena uporabe namenskega sklada in postopek; določitev prejemnikov sredstev iz namenskega sklada),
• pregledom delovanja Sveta za avtorsko pravo, področja reševanja sporov in mediacije,
• pregledom ureditve pooblastil nadzornega organa na obravnavanem področju (ukrepi, prekrški), in
• merjenjem zadovoljstva ključnih deležnikov (predstavnikov kolektivnih organizacij avtorjev, posameznih imetnikov pravic, uporabnikov del) s trenutnim sistemom kolektivnega upravljanja in analizo rezultatov.
Navedeni cilj smo dosegli na naslednji način:
• Pravne vidike smo proučili s pomočjo pregleda literature, pravne ureditve (ZKUASP, ZASP, podzakonski akti, tarife kolektivnih organizacij, skupni sporazumi, odločbe Sveta za avtorsko pravo, statuti kolektivnih organizacij, ob upoštevanju prava EU) in odločitve sodnih (odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani in Višjega sodišča v Ljubljani, odločbe Upravnega sodišča, sodbe Sodišča EU) ter upravnih organov (odločbe Urada za intelektualno lastnino).
• Ekonomske vidikesmo proučili s pregledom in analizo letnih poročil kolektivnih organizacij za posamezno leto, pregledom števila članov posamezne kolektivne organizacije, pregledom odhodkov in prihodkov ter pregledom upravljanja namenskih skladov s strani revizorja in računovodje.
• Zadovoljstvo deležnikov (predstavnikov kolektivnih organizacij avtorjev, posameznih imetnikov pravic, uporabnikov del) s trenutnim sistemom kolektivnega upravljanja v Sloveniji smo izmerili z anketami in poglobljenimi intervjuji. Razlike v odgovorih smo obdelali s statistično analizo razlik (Z+4 test). Odgovore smo primerjali z ugotovljenimi ekonomskimi kazalniki in proučenimi podrobnostmi pravne ureditve.
2. Izdelati primerjalno študijo na obravnavanem področju v Republiki Sloveniji in v (najmanj treh) državah EU, ki so s Slovenijo na tem področju primerljive ter v okviru tega identificirati dobre prakse – elemente kolektivnega upravljanja pravic, ki prispevajo k njegovi učinkovitosti. Navedeni cilj smo dosegli s proučitvijo zakonodaje, sodne prakse in literature o sistemih kolektivnega upravljanja v Španiji, Nemčiji, Avstriji in na Hrvaškem.
V teh državah ima kolektivno upravljanje dolgo tradicijo, kolektivne organizacije pa so uveljavljene in imajo ugled. Preverili smo, ali v primerjalnem pravu obstajajo rešitve, ki bi s primerno implementacijo v naš pravni red lahko prispevale k učinkovitosti kolektivnega upravljanja v Sloveniji.
3. Na podlagi rezultatov pregleda obstoječega stanja ter opravljene primerjalne študije identificirati morebitne potrebne sistemske spremembe na tem področju oz. pripraviti priporočila za izboljšanje učinkovitosti sistema. Za ta namen smo pripravili priporočilana zakonskem nivoju (obikovani predlogi zakonskega besedila) in na nivoju pozakonskih aktov ter notranjih aktov kolektivnih organizacij (predlogi sprememb pravilnikov, statutov, itd…).
Priporočila smo kot rezultate predstavili v obliki
a) zaključnega poročila s predlogi besedila zakonskih in podzakonskih sprememb,
b) okrogle mize in
c) dveh znanstvenih člankov.
Projekt bo pomembno prispeval k izboljšanju razvoja pravne ureditve kolektivnega upravljanja ter bo zato koristil vsem deležnikom na tem področju.