Priprava pregleda obstoječega stanja na področju kolektivnega upravljanja pravic v Republiki Sloveniji – pravni del, je obsegala:
• pravno analizo obstoječega stanja, ki je vključevala
a) analizo temeljnih načel kolektivnega upravljanja (načelo delovanja v najboljšem interesu imetnika pravic, načelo transparentnosti, itd…)
b) postopka pridobitve dovoljenja za kolektivno upravljanje
c) razmerja kolektivne organizacije do uporabnikov (dolžnost uporabnikov do obveščanja, dovoljevanje uporabe del, pogajanja z reprezentativnimi združenji uporabnikov, oblikovanje tarif in skupnih sporazumov, izdajanje računov, uveljavljanje pravic pred sodišči in drugimi državnimi organi)
d) razmerja kolektivne organizacije do imetnikov pravic (razdelitev avtorskih honorarjev uporavičenim imetnikom pravic, pravice imetnikov pravic in članstvo v kolektivni organizaciji ter način uresničevanja pravic imetnikov)
e) razmerja kolektivne organizacije do drugih kolektivnih organizacij (sklepanje sporazumov o vzajemnem zastopanju, razmejitve upravljanja pravic med posameznimi domačimi kolektivnimi organizacijami)
f) Proučili smo tudi statute in druge značilnosti slovenskih kolektivnih organizacij, njihovo vodenje in organiziranost, ukrepe za preprečevanje konflikta interesov in nadzor imetnikov pravic nad kolektivno organizacijo.
f) Proučili smo tudi pravila za zagotavljanje transparentnosti poslovanja (obveščanje javnosti, letno poročilo).
Proučili smo tudi temeljne značilnosti pravic, ki jih upravljajo kolektivne organizacije (mehanične pravice, pravice priobčitve javnosti, pravice do pravičnega nadomestila za izjeme in omejitve pravic, pravica do primernega nadomestila za javno priobčitev fonogramov).
• Pregled različnih možnosti kolektivnega upravljanja (obvezno, razširjeno, pogodbeno). V projektu smo proučili konkretne značilnost posameznega sistema kolektivnega upravljanja ter preverili, za katere pravice se uporablja, tudi s primerjalnopravnega vidika.
• Pregled namenskih skladov. Za kulturni razvoj manjših držav članic je nujno, da ga kolektivne organizacije spodbujajo s kulturnimi in socialnimi skladi. V tem okviru smo pregledali ureditev v Sloveniji in v nekaterih drugih državah članicah EU. Preverili bomo, kakšne so možnosti uporabe neporabljenih sredstev (npr. določitev novih virov sredstev; določitev namena uporabe namenskega sklada in postopek; določitev prejemnikov sredstev iz namenskega sklada).
• Pregled delovanja Sveta za avtorsko pravo, področja reševanja sporov in mediacije. Ta del bomo proučili predvsem upoštevaje zakonodajno ureditev, odločbe Sveta, odločbe Upravnega sodišča v zvezi s postopki Sveta, proučitev pravil kolektivnih organizacij v zvezi z reševanjem sporov z imetniki pravic in v zvezi s postopki mediacije v sporih med kolektivno organizacijo in uporabniki ali imetniki pravic.
• Pregled ureditve pooblastil nadzornega organa na obravnavanem področju (ukrepi, prekrški)
Pravne vidike smo proučili s pomočjo pregleda literature (znanstvene monografije, poročila, znanstveni in strokovni članki), pravne ureditve (Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic, Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, podzakonski akti, tarife kolektivnih organizacij, skupni sporazumi, odločbe Sveta za avtorsko pravo, statuti kolektivnih organizacij, vse ob upoštevanju zahtev prava EU, predvsem direktiv s področja avtorske in sorodnih pravic in kolektivnega upravljanja) in odločitve sodnih (odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani in Višjega sodišča v Ljubljani, odločbe Upravnega sodišča, sodbe Sodišča EU) ter upravnih organov (odločbe Urada za intelektualno lastnino).
Rezultat: oblikovanje celostnega pregleda pravnega stanja kolektivnih organizacij v Republiki Sloveniji, identifikacija pomanjkljivosti in prednosti.
Diseminacija: Vključenost rezultatov v monografijo, končno poročilo, v tri znanstvene članke, v magistrsko in diplomsko nalogo, obravnava rezultatov na okrogli mizi.