Področje kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic je eno najbolj spornih področij avtorskega prava zaradi posebej izrazitih konfliktov interesov vpletenih oseb, kar kažejo tudi številni spori v praksi, ki so bili v preteklosti pogosto posledica slabe zakonske ureditve, kot tudi pomanjkljivega poznavanja tega področja (Repas, M. (2018). Kolektivno varstvo avtorske in sorodnih pravic. Pravna praksa, 37(9), 32–33). Eno večjih težav, če ne največjo, predstavlja izogibanje plačevanju pravičnih denarnih nadomestil za uporabo varovanih vsebin (Tacol, T. (2023). So izogibanju plačevanja nadomestil za uporabo avtorskopravno varovanih vsebin šteti dnevi? Pravna praksa, 42(11/12), 6–8). V zadnjih desetih letih so se na področju kolektivnega upravljanja in avtorskega prava zgodili veliki premiki, povezani tudi s hitrim razvojem tehnologije in digitalnih komunikacij. Priporočilo Evropske komisije glede kolektivnega upravljanja avtorskih pravic spletnih glasbenih storitev iz leta 2005 je imelo za posledico, da so veliki glasbeni založniki (angl. majors) prenesli upravljanje spletnih mehaničnih pravic za vso Evropo na eno kolektivno organizacijo po svoji izbiri. S tem se je v Evropi predvsem okrepila moč nemške organizacije GEMA. Sodišče EU je močno poseglo v dejavnosti kolektivnih organizacij z razlago Direktive 2001/29/ES o avtorski pravici v informacijski družbi, ta trend se je pojavil leta 2008 po sprejetju odločitve v zadevi C-5/08, Infopaq. Z oblikovanjem enotnih smernic o obstoju priobčitve del javnosti oziroma obstoju avtorskopravno relevantnega razmnoževanja ter z razlago določb o izjemah in omejitvah pravice razmnoževanja je sodišče vplivalo na to, kdaj smejo kolektivne organizacije zahtevati plačilo avtorskega honorarja.
Kolektivne organizacije imajo pomembno vlogo tudi v okviru Direktive 2012/28/EU o nekaterih dovoljenih uporabah osirotelih del (Drobež, E. (2017). Kolektivno varstvo avtorske in sorodnih pravic: novosti v slovenskem in evropskem pravu ter uveljavljanje zahtevkov v pravdnih postopkih. IUS Software, GV založba). Na kolektivno upravljanje je pomembno vplivala tudi novejša zakonodaja EU.
V slovenski pravni literaturi je bilo na temo kolektivnega upravljanja objavljenih nekaj znanstvenih in strokovnih člankov. Poleg zgoraj navedenih lahko omenimo še Bergant Rakočević, V. (2008). Kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic. Pravna praksa, 27(1), 32–33; Pretnar, B. (2015). Vpliv statusne oblike na upravljanje kolektivne organizacije. Pravna praksa, 34(41), II–VII., ter študij v zvezi z implementacijo nove zakonodaje (Repas, M., & Keresteš, T. (2015). Pripombe na osnutek predloga Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) v javni obravnavi; Damjan, M. (2009). Kolektivno upravljanje avtorskih pravic: ovira ali priložnost za nove modele ponujanja avtorskih del na internetu? 1249–1256; Mencinger, M. (2019). O smiselnosti konkurence pri kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic. Pravna praksa, 38(32), 17–19. Damjan, M. (2022). Upravljanje avtorskih pravic na filmski glasbi. Zbornik znanstvenih razprav, 82, 235-255; Sladič, J. (2014). Ali je praktično izvrševanje omejitev slovenskega Zakona o avtorski in sorodnih pravicah glede kolektivnega upravljanja avtorskih pravic v skladu s pravom EU? Lexonomica, 6(2), 249–261; Trampuž Miha, Nadomestilo za privatno reproduciranje pri obnovljenih napravah, Pravna praksa, št. 31-32, 2023, str. 27; Trampuž Miha, Zakonodajna ureditev videospotov, Pravna praksa, št. 25, 2022, str. 22. Trampuž Miha, Ureditev retransmisije RTV programov v Evropski uniji, Pravna praksa, št. 17-18, 2021, str. 29; Prete Valentina, Kdaj je za predvajanje posnetkov glasbe treba plačati nadomestilo?, Pravna praksa, št. 23, 2020, str. 16-18). Področje kolektivnega upravljanja je tudi predmet treh slovenskih monografij. Prvi je kolektivne organizacije obravnaval Trampuž, M. ((2007). Kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic: ureditev v Sloveniji in Evropski skupnosti. GV založba). Deset let kasnje je knjiga Drobež, E. ((2017). Kolektivno varstvo avtorske in sorodnih pravic: novosti v slovenskem in evropskem pravu ter uveljavljanje zahtevkov v pravdnih postopkih. IUS Software, GV založba) celostno obravnavala vprašanje razmerij med avtorjem, kolektivno organizacijo in uporabniki, upoštevaje tedaj veljavno zakonodajo, ki pa je bila z uveljavitvijo kasnejših novel ZASP in ZKUASP delno spremenjena. Knjiga upošteva tudi ureditve v primerjalnem pravu, predvsem avstrijskem, madžarskem in nemškem. Najnovejša monografija, ki v enem poglavju obravnava to tematiko, je Repas, M., Ovčak Kos, M., in Zirnstein, E.: (Pravo intelektualne lastnine. Uradni list RS, Ljubljana 2023). Nobena izmed navedenih knjig in ostale literature pa ne ureja celostno vprašanja učinkovitosti slovenske ureditve kolektivnega upravljanja.
V primerjalnem pravu je literature na temo kolektivnega upravljanja bistveno več. Pomembnejša novejša dela v germanskem pravnem krogu s tega področja, iz katerim bomo izhajali, so Das Recht der Kunst- und Kulturschaffenden. Reich, Steven A.. – München : C.H. Beck, 2023, 4., neu bearbeitete Auflage; Monopole im medienindustriellen Komplex? Marburg : Büchner-Verlag, 2023; Urheber- und Verlagsrecht München : dtv, 2023, 21., neu bearbeitete Auflage, Stand: 15. Mai 2023; Das Innenverhältnis urheberrechtlicher Verwertungsgesellschaften Eckert, Florian. – Göttingen : V & R unipress, [2022], 1. Auflage; Handbuch Urheberrecht Berlin : Erich Schmidt Verlag, [2022], 2., völlig neu bearbeitete und erweiterte Auflage; rheberrechtsgesetz Dreier, Thomas. – München : C.H. Beck, 2022, 7. Auflage; Verwertungsgesellschaftengesetz (VGG) Studier, Ronny. – Berlin : epubli, 2021, 1. Auflage; Corporate Governance im Recht der Verwertungsgesellschaften Marz, Matthias. – Baden-Baden : Nomos, 2020, 1. Auflage; Lizenzmodelle im kollektiven Wahrnehmungsrecht Völger, Till Valentin. – Tübingen : Mohr Siebeck, [2020]; Verwertungsgesellschaften Hoßbach, Niklas. – Göttingen : Universitätsverlag Göttingen, 2020; Reformbedarf für eine effizienzorientierte kollektive Wahrnehmung von Online-Rechten an Musikwerken Rhode, Paul. – Baden-Baden : Nomos, 2019, 1. Auflage; [Heine] Verwertungsgesellschaftengesetz Heine, Robert. – Berlin : De Gruyter, [2019], [1. Auflage]; Praxishandbuch Medien-, IT- und Urheberrecht Schwartmann, Rolf. – Heidelberg : C.F. Müller, [2018], 4., neu bearbeitete Auflage.
Med hrvaškimi deli lahko omenimo Jakšić, Tomislav: Pojam organizacije za kolektivno ostvarivanje prava i neovisnog upravljačkog subjekta Zbornik radova Pravnog fakulteta u Splitu. – ISSN 0584-9063. – 58 (2021), 3(141) ; str. 785-814; Remunerations for authors and other creators in collective management of copyright and related rights / Romana Matanovac Vučković, Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu. – ISSN 0350-2058. – 66 (2016), 1 ; str. 35-60, ter dela, zbrana v okviru Savjetovanje “Kolektivno ostvarivanje autorskog i srodnih prava”, Zagreb, 23.11.2007, Zbornik Hrvatskog društva za autorsko pravo (Tisak). – ISSN 1333-4328. – 8 (2007) ; str. 77-94.
Med španskimi deli pa lahko omenimo najmanj Andrée Glancia Madinda, La excepción de la minería de textos y datos en la directiva sobre derechos de autor en el mercado único digital: un panorama tormentoso para los derechos de autor, Revue internationale du droit d’auteur, ISSN 0035-3515, n. 273, 2022, p. 5-27; ter Licencias multiterritoriales en el ámbito de la gestión colectiva del derecho de autor y de los derechos conexos : ;perspectiva desde la Unión Europea y la Comunidad Andina de Naciones ;Jorge Mario Olarte Collazos, Licencias multiterritoriales en el ámbito de la gestión colectiva del derecho de autor y de los derechos conexos: perspectiva desde la Unión Europea y la Comunidad Andina de Naciones, Instituto de Derecho de Autor, Madrid 2020.
Navedena dela predstavljajo izhodišče za primerjavo med slovenskim in tujimi pravnimi redi, po posameznih vsebinskih sklopih.