Primarna naloga kolektivnih organizacij (nem. Verwertungsgesellschaften, angl. copyright management organisations ali collective organisations) je olajšanje prometa z avtorskimi in sorodnimi pravicami. Čeprav so izjemno pomembne za varstvo avtorske in sorodnih pravic, je delovanje kolektivnih organizacij v praksi večkrat podvrženo kritikam, na primer z vidika transparentnosti poslovanja oziroma izkoriščanja monopolnega položaja. Pomanjkljivosti v pravni ureditvi kolektivnih organizacij pa lahko vplivajo na učinkovitost kolektivnega upravljanja in s tem tudi na zadovoljstvo deležnikov v tem sistemu (uporabnikov, imetnikov pravic, predstavnikov organov upravljanja in nadzora kolektivnih organizacij).
V zadnjih desetih letih so se na področju kolektivnega upravljanja in avtorskega prava zgodili veliki premiki, povezani tudi s hitrim razvojem tehnologije in digitalnih komunikacij. Pomembno pa je pravo kolektivnih organizacij vplivalo tudi pravo EU, čeprav načini kolektivnega upravljanja v EU še niso poenoteni. Direktiva 93/83/EGS o satelitu in kablu je bila prva, ki je neposredno določala način upravljanja avtorskih pravic. Direktiva 2001/84/ES o sledni pravici in Direktiva 2006/115/ES o pravici do posojanja in dajanja v najem določata, da je kolektivno upravljanje nekaterih poplačilnih pravic avtorja lahko obvezno. Že pred sprejetjem Direktive 2014/26/EU so bili usklajeni vidiki upravljanja pravic priobčitve avtorskih del javnosti po satelitu in pravic kabelske retransmisije v skladu z Direktivo 93/83/EGS. Na področjih, ki niso poenotena s sekundarnim evropskim pravom, pa lahko države članice načeloma samostojno določajo način varstva avtorskih in sorodnih pravic. Po ustaljeni sodni praksi Sodišča EU mora biti tudi uveljavljanje avtorskih pravic v skladu s temeljnimi pogodbami EU – predvsem s pravili o prostem pretoku blaga in storitev, prav tako s konkurenčnopravnimi določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Direktiva (EU) 2019/789 o določitvi pravil glede izvrševanja avtorske in sorodnih pravic, ki se uporabljajo za določene spletne prenose radiodifuznih organizacij in retransmisije televizijskih ter radijskih programov, in Direktiva (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu sta dva od štirih zakonodajnih aktov v zvezi z reformo avtorskega prava, ki jih je predlagala Evropska komisija septembra 2016 za prilagoditev avtorskega prava digitalnim tehnologijam. Obe direktivi sta bili v slovenski pravni red preneseni z novelama ZASP in ZKUASP v letu 2022.
Trga avtorskih pravic in storitev kolektivnega upravljanja pa imata nekatere posebnosti, zaradi katerih države lahko upravičijo večje omejitve temeljnih svoboščin na notranjem trgu kot sicer. Posebnosti so predvsem neobičajna narava pravic intelektualne lastnine v primerjavi s klasičnimi lastninskimi pravicami (v smislu vseprisotnosti avtorskih pravic in slabši možnosti nadzorovanja njihovih kršitev), dejstvo, da je upravljanje avtorskih pravic v posameznih državah članicah zelo različno urejeno, in nujnost stalnega nadzora znotraj posameznega nacionalnega ozemlja (Drobež, 2017).
Namen projekta je preveriti učinkovitost slovenskega sistema kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic in podati predloge za izboljšanje.
Cilji projekta so:
- Pripraviti pregled obstoječega stanja na področju kolektivnega upravljanja pravic v Republiki Sloveniji, vključno s
-
- pravno in ekonomsko analizo obstoječega stanja, ki bo, med drugim, vključevala tudi analizo prihodkov in odhodkov vsake posamezne kolektivne organizacije;
- pregledom različnih možnosti kolektivnega upravljanja (obvezno, razširjeno, individualno)
- pregledom namenskih skladov: pregled ureditve v Sloveniji in v nekaterih drugih državah članicah EU in možne rešitve za Slovenijo glede na sredstva, ki ostajajo (npr. določitev novih virov sredstev; določitev namena uporabe namenskega sklada in postopek; določitev prejemnikov sredstev iz namenskega sklada).
- pregledom delovanja Sveta za avtorsko pravo, področja reševanja sporov in mediacije,
- pregledom ureditve pooblastil nadzornega organa na obravnavanem področju (ukrepi, prekrški),
- merjenjem zadovoljstva ključnih deležnikov (predstavnikov kolektivnih organizacij avtorjev, posameznih imetnikov pravic, uporabnikov del) s trenutnim sistemom kolektivnega upravljanja in analizo rezultatov.
Navedeni cilj bomo dosegli na naslednji način:
- Pravne vidike bomo proučili s pomočjo pregleda literature (znanstvene monografije, poročila, znanstveni in strokovni članki), pravne ureditve (Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic, Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, podzakonski akti, tarife kolektivnih organizacij, skupni sporazumi, odločbe Sveta za avtorsko pravo, statuti kolektivnih organizacij, vse ob upoštevanju zahtev prava EU, predvsem direktiv s področja avtorske in sorodnih pravic in kolektivnega upravljanja) in odločitve sodnih (odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani in Višjega sodišča v Ljubljani, odločbe Upravnega sodišča, sodbe Sodišča EU) ter upravnih organov (odločbe Urada za intelektualno lastnino).
- Ekonomske vidike bomo proučili s pregledom in analizo letnih poročil kolektivnih organizacij za posamezno leto, pregledom števila članov posamezne kolektivne organizacije, pregledom odhodkov in prihodkov ter pregledom upravljanja namenskih skladov s strani pooblaščene revizorke, ki je zaposlena kot raziskovalka v prijavitelju projekta.
- Zadovoljstvo deležnikov (predstavnikov kolektivnih organizacij avtorjev, posameznih imetnikov pravic, uporabnikov del) s trenutnim sistemom kolektivnega upravljanja v Sloveniji bomo izmerili z anketami in poglobljenimi intervjuji. Razlike v odgovorih bomo obdelali s statistično analizo razlik (Z+4 test). Odgovore bomo primerjali z ugotovljenimi ekonomskimi kazalniki in proučenimi podrobnostmi pravne ureditve.
- Izdelati primerjalno študijo na obravnavanem področju v Republiki Sloveniji in v (najmanj treh) državah EU, ki so s Slovenijo na tem področju primerljive ter v okviru tega identificirati dobre prakse – elemente kolektivnega upravljanja pravic, ki prispevajo k njegovi učinkovitosti.
Navedeni cilj bomo dosegli s proučitvijo zakonodaje, sodne prakse in literature o sistemih kolektivnega upravljanja v Španiji, Nemčiji, Avstriji in na Hrvaškem. V teh državah ima kolektivno upravljanje dolgo tradicijo, kolektivne organizacije pa so uveljavljene in imajo ugled. Avstrija in Nemčija sta pomembni tudi zato, ker so rešitve v njunem pravu pogosto vzor slovenskemu zakonodajalcu, Hrvaška zato, ker ima med nekdanjimi republikami SFRJ najmodernejšo avtorskopravno zakonodajo, Španijo pa bomo obravnavali kot reprezentativen primer iz romanskega pravnega kroga.
Preverili bomo, ali v primerjalnem pravu obstajajo rešitve, ki bi s primerno implementacijo v naš pravni red lahko prispevale k učinkovitosti kolektivnega upravljanja v Sloveniji.
- Na podlagi rezultatov pregleda obstoječega stanja ter opravljene primerjalne študije identificirati morebitne potrebne sistemske spremembe na tem področju oz. pripraviti priporočila za izboljšanje učinkovitosti sistema.
Za ta namen bomo pripravili priporočila tako na zakonskem nivoju (obikovani predlogi zakonskega besedila) kot tudi na nivoju pozakonskih aktov ter notranjih aktov kolektivnih organizacij (predlogi sprememb pravilnikov, statutov, itd…). Priporočila bomo kot rezultate predstavili v obliki
- a) zaključnega poročila s predlogi besedila zakonskih in podzakonskih sprememb,
- b) okrogle mize in
- c) dveh znanstvenih člankov.