Vabilo – Okrogla miza o učinkovitosti kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic
Okrogla miza o učinkovitosti kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic – poročilo
Datum: 17. september 2025
Kraj: Predavalnica Jožeta Pučnika, Evropska pravna fakulteta Nove univerze, Ljubljana
Organizator: Zavod INRISK – Inštitut za raziskavo sistemov izpostavljenih rizikom
Okrogla miza je bila organizirana v okviru predstavitve izsledkov raziskovalnega projekta Učinkovitost kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic v Republiki Sloveniji (CRP V5-24014), ki ga financirata Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) ter Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ). Med poslusalci, ki jih je bila cca. 50, so bili zaposleni na UIL in MGTŠ ter v kolektivnih organizacijah, glasbeniki, producenti in filmski ustvarjalci, predstavniki reprezentativnih združenj uporabnikov ter študenti.
Dogodek je ob 10.00 odprla mag. Karin Žvokelj, direktorica UIL. V uvodnem nagovoru je poudarila pomen strokovne razprave o delovanju sistema kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic ter izpostavila pomen sodelovanja med raziskovalci, kolektivnimi organizacijami, državnimi organi in drugimi deležniki pri nadaljnjem razvoju tega področja.
Ob 10.15 uri so dr. Eneja Drobež, dr. Sabina Zgaga Markelj in Andreja Čuk Pavkovič predstavile izsledke raziskovalnega projekta. Raziskava je obsegala pravni in ekonomski pregled delovanja sistema kolektivnega upravljanja pravic v Sloveniji ter primerjalnopravno analizo izbranih evropskih držav. Analiza je zajemala pregled zakonodaje, pravnih aktov kolektivnih organizacij, analizo letnih poročil ter raziskavo zadovoljstva različnih skupin deležnikov. Dr. Drobež in Pavčkovič sta izpostavili ključne elemente učinkovitega sistema kolektivnega upravljanja pravic, med drugim jasno opredeljene pravice, ki se kolektivno upravljajo, pregledna dovoljenja nadzornega organa, transparentno poslovanje kolektivnih organizacij ter učinkovito sodno varstvo pravic. Poseben poudarek je bil namenjen tudi pomenu ustreznega zakonodajnega okvira in tarif, ki uporabnike spodbujajo k urejanju razmerij s kolektivnimi organizacijami. Predstavljen je bil tudi pregled ekonomskih podatkov o delovanju kolektivnih organizacij v Sloveniji. Podatki kažejo, da so kolektivne organizacije v letu 2024 skupaj zbrale več kot 43 milijonov evrov nadomestil za imetnike pravic, pri čemer so stroški upravljanja pravic znašali približno 30 % zbranih sredstev. Predavateljici sta opozorili tudi na nekatere izzive glede preglednosti letnih poročil kolektivnih organizacij, zlasti na neenotnost njihove strukture in težave pri razumevanju posameznih računovodskih postavk.
V okviru raziskave je bila izvedena tudi anketa med imetniki pravic, v kateri je sodelovalo 201 anketirancev. Rezultati kažejo, da se večina anketiranih zaveda pomena kolektivnega upravljanja pravic in si želi, da kolektivne organizacije aktivno varujejo njihove pravice. Splošno zadovoljstvo s sistemom kolektivnega upravljanja je izrazilo približno 45 % anketirancev. Med izpostavljenimi vprašanji so bila predvsem transparentnost delovanja organizacij, dostopnost podatkov o obračunu avtorskih honorarjev ter enostavnost postopkov prijave del.
Predstavitev ED in AČP na okrogli mizi 17. 9. 2025
Dr. Sabina Zgaga Markelj je predstavila pravne vidike nadzora nad kolektivnimi organizacijami ter vprašanja prekrškovne in kazenske odgovornosti na tem področju. V uvodnem delu je predstavila različne oblike nadzora nad kolektivnimi organizacijami, ki se izvajajo tako znotraj organizacij kot tudi s strani državnih organov, javnosti in drugih deležnikov. Med drugim je izpostavila nadzor imetnikov pravic, nadzor nadzornih organov znotraj organizacij, nadzor pristojnega organa (Urad za intelektualno lastnino) ter nadzor drugih institucij, kot sta AJPES in Tržni inšpektorat. Poseben poudarek je bil namenjen vprašanju pravne narave nadzora, ki ga nad kolektivnimi organizacijami izvaja pristojni organ. Predstavljeni so bili argumenti za in proti razlagi, da gre pri tem nadzoru za inšpekcijski nadzor. Izpostavljeno je bilo, da zakon sicer določa nadzor nad izvajanjem ZKUASP, vendar pa izrecna opredelitev inšpekcijskega nadzora v zakonu ni podana. V tem kontekstu je bila izpostavljena možnost zakonodajnih dopolnitev, ki bi prispevale k večji pravni jasnosti in učinkovitosti nadzora.
V nadaljevanju je bila predstavljena ureditev prekrškovne odgovornosti kolektivnih organizacij in njihovih odgovornih oseb po ZKUASP. Zakon določa prekrške kolektivnih organizacij, njihovih odgovornih oseb ter uporabnikov, prekrškovni organ pa je pristojni organ, ki vodi postopke po hitrem prekrškovnem postopku. Predstavljene so bile tudi sankcije za posamezne prekrške ter vprašanje njihove sorazmernosti glede na naravo kolektivnih organizacij in namen sredstev, s katerimi upravljajo.
Predavateljica je obravnavala tudi kazenskopravne vidike kolektivnega upravljanja pravic. Pojasnila je, da se dejavnost kolektivnih organizacij lahko šteje za gospodarsko dejavnost v smislu kazenskega prava, kar pomeni, da bi v določenih primerih lahko prišlo do odgovornosti za kazniva dejanja zoper gospodarstvo. Predstavila je tudi pravila o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja ter možne oblike sankcij.
Ob zaključku predstavitve so bile izpostavljene nekatere možne zakonodajne izboljšave, med drugim jasnejša opredelitev nadzora nad kolektivnimi organizacijami, razmislek o uvedbi oportunitetnega načela pri prekrškovni odgovornosti kolektivnih organizacij ter možnost oblikovanja posebnega kaznivega dejanja za primere neupravičenega prijavljanja pravic pri kolektivnih organizacijah.
Predstavitev SZM na okrogli mizi 17. 9. 2025
Po predstavitvah je sledila okrogla miza, ki jo je vodila dr. Eneja Drobež. V razpravi so sodelovali predstavniki več kolektivnih organizacij kot deležnikov sistema kolektivnega upravljanja, in sicer Gregor Štibernik in mag. Uroš Rožič (AIPA), Viljem Hribar (IPF), Nikola Sekulović (Kopriva), Marcel Škerjanc in Aleš Kozina (SAZAS), dr. Luka Novak (SAZOR) ter Barbara Pogačnik (ZAMP). Razprava je poudarila pomembno vlogo kolektivnih organizacij pri uveljavljanju avtorskih in sorodnih pravic ter pri zagotavljanju nadomestil ustvarjalcem. Udeleženci so izpostavili, da kolektivno upravljanje pravic predstavlja ključen mehanizem za zaščito interesov avtorjev, izvajalcev in drugih imetnikov pravic ter pomembno prispeva k razvoju slovenske ustvarjalnosti in kulturnega prostora.
Predstavniki kolektivnih organizacij so predstavili svoje izkušnje pri izvajanju kolektivnega upravljanja pravic, pri čemer so poudarili pomen učinkovitega zbiranja in razdeljevanja nadomestil, sodelovanja s tujimi kolektivnimi organizacijami ter zastopanja interesov slovenskih ustvarjalcev v mednarodnem prostoru. Ob tem so bili izpostavljeni tudi nekateri izzivi, s katerimi se sistem kolektivnega upravljanja pravic sooča v praksi. Ti so povezani predvsem z določanjem in prilagajanjem tarif, sodelovanjem z uporabniki avtorskih del, pridobivanjem podatkov o uporabi del ter z usklajevanjem interesov različnih deležnikov v sistemu. Udeleženci so opozorili tudi na vpliv tehnološkega razvoja in digitalnih načinov uporabe del, ki odpirajo nova vprašanja glede učinkovitega upravljanja pravic in poročanja o uporabi repertoarja.
Razprava je potrdila pomen nadaljnjega dialoga med kolektivnimi organizacijami, državnimi organi, uporabniki in ustvarjalci. Takšno sodelovanje lahko pomembno prispeva k nadaljnjemu razvoju in izboljševanju sistema kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic.