Priprava primerjalne študije na obravnavanem področju v Republiki Sloveniji in v štirih državah EU, ki so s Slovenijo na tem področju primerljive, ter identifikacija dobre prakse – elementov kolektivnega upravljanja pravic, ki prispevajo k njegovi učinkovitosti, je obsegala proučitev zakonodaje, sodne prakse in literature o sistemih kolektivnega upravljanja v Španiji, Nemčiji, Avstriji in na Hrvaškem. V teh državah ima kolektivno upravljanje dolgo tradicijo, kolektivne organizacije pa so uveljavljene in imajo ugled. Avstrija in Nemčija sta pomembni tudi zato, ker so rešitve v njunem pravu pogosto vzor slovenskemu zakonodajalcu, Hrvaška zato, ker ima med nekdanjimi republikami SFRJ najmodernejšo avtorskopravno zakonodajo, Španijo pa smo obravnavali kot reprezentativen primer iz romanskega pravnega kroga.
Preverili smo, ali v primerjalnem pravu obstajajo rešitve, ki bi s primerno implementacijo v naš pravni red lahko prispevale k učinkovitosti kolektivnega upravljanja v Sloveniji. V okviru primerjalne prakse smo se osredotočili predvsem na vidike, ki smo jih identificirali kot posebej pomanjkljive oziroma problematične, ter na vidike, ki se bodo izkazali za nezadostno urejene v okviru ekonomskega in pravnega pregleda stanja.
Celotno Zaključno poročilo je prepleteno s primerjalnopravnimi vidiki – str. 10-25, 56-60, 73-79, 92-104, 127-128, 281-298, pa tudi neposredno ob posameznih institutih v slovenskem pravu. Primerjalno pravne vidike obravnavata tudi članek Dignitas in International Journal of Law and Political Studies.
Rezultati: pridobitev rešitev iz primerjalnih pravnih sistemov, ki so uporabne tudi za Slovenijo – na podlagi primerjalnega prava smo izoblikovali tudi konkretne predloge sprememb obstoječih pravil v slovenskem pravu.
Diseminacija: Vključenost rezultatov v končno poročilo in v dva znanstvena članka, obravnava rezultatov na okrogli mizi o razultatih projekta in na okrogli mizi Harmonia25.